Pojdi na vsebino

Čarobna piščal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Papageno

Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte) je pravljična opera v dveh dejanjih (dvanajstih slikah), ki jo je uglasbil Wolfgang Amadeus Mozart v svojih poslednjih letih življenja, Čarobna piščal je bilo zadnje delo, ki ga je skladatelj napisal pred smrtjo. Libreto je napisal lastnik dunajskega gledališča Teater an der Wien Emanuel Schikaneder. Ker je zapadel v dolgove, je za uglasbitev prosil Mozarta, ki je bil na vrhuncu slave, upajoč, da si bo tako finančno opomogel. Krstna predstava je bila tako 30. septembra 1791 na Dunaju. Dirigent predstave je bil skladatelj sam.

Opera je imela ogromno moralno vrednost za tisti čas, saj je Mozart z njo skušal pokazati nadvlado nemškega gledališča nad italijansko glasbo. V tej operi svetloba zmaga nad temo, zloba podleže dobroti, nagon se podredi razumu in ljubezen prežene sovraštvo. Opero je zelo cenil Richard Wagner.

Osebe

[uredi | uredi kodo]
  • Sarastro - bas
  • Tamino, princ - tenor
  • Govornik - bas
  • Prvi in drugi svečenik - tenor in bariton
  • Kraljica noči - sopran
  • Kraljičine tri dame - soprana in alt
  • Prvi, drugi in tretji deček - soprani
  • Prvi in drugi oboroženec - tenor in bas
  • Pamina, kraljičina hči - sopran
  • Papageno - bariton
  • Papagena - sopran
  • Črnec Monostatos - tenor
  • Trije sužnji
  • Svečeniki, dame, Sarastrovo spremstvo, ljudstvo in sužnji.

Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Prvo dejanje

[uredi | uredi kodo]

Prva slika

[uredi | uredi kodo]

Princa Tamina zasleduje kača. Iz smrtne nevarnosti ga rešijo tri dame, ki služijo kraljici noči in ji odidejo naznanit Taminovo rešitev. Medtem spozna Tamino veselega tičarja Papagena. Tri dame se vrnejo in izročijo princu sliko Pamine, hčere kraljice noči, s prošnjo, naj jo reši, češ, da jo je ugrabil hudobni Sarastro. Pojavi se sama kraljica noči in mu potoži svojo bolečino. Taminu in Papagenu je usojeno, da rešita Pamino in v ta namen jima podarijo tri dame čarobno piščal in zvončke.

Druga slika

[uredi | uredi kodo]

Pamini se je medtem posrečilo zbežati od Sarastra, toda Monostatos jo je ujel in jo znova privedel nazaj. Papageno se ji predstavi kot odposlanec kraljice noči in skupaj s Pamino se odpravita iskat princa Tamina.

Tretja slika

[uredi | uredi kodo]

Trije dečki pripeljejo Tamina in ga bodrijo, naj ostane pogumen, potrpežljiv in molčeč pri nalogi, ki ga čaka.

Drugo dejanje

[uredi | uredi kodo]

Četrta slika

[uredi | uredi kodo]

Ko skuša Tamino vstopiti v tempelj, ga sprejme na pragu svečenik, ki mu govori o Sarastrovi dobroti in modrosti. Tamino zaigra na čarobno piščal in ob njenem zvoku najdeta Papageno in Pamina pot do njega. Kmalu jih je izsledil preganjalec Monostatos. Njegovi oboroženci ju hočejo ujeti, pa zapadejo vplivu zvokov čarobne piščali in prično ob njih poskakovati in plesati, dokler ne pozabijo na jetnika in plešoč ne odidejo. Petje svečenikov in Sarastrove dobrotne besede pomirijo Pamino. Monostatos privede ujetega Tamina, ki ga pa Sarastro prijazno sprejme, medtem ko dobi črnec za svojo preveliko gorečnost sedeminsedemdeset udarcev po podplatih.

Peta slika

[uredi | uredi kodo]

Svečeniki s Sarastrom na čelu so sklenili, da morata prestati Tamino in Papageno tri preizkušnje in ju odpeljejo v preddvor templja.

Šesta slika

[uredi | uredi kodo]

Dva svečenika ju izprašujeta, Tamino je voljan prestati preizkušnje, da bi dosegel najvišjo modrost, Papagena pa je strah; šele ko mu obljubijo kot nagrado ženico Papageno, pristane na to. Tri dame se prikažejo iskalcema modrosti in ju skušajo prepričati o Sarastrovih zlih namerah, toda kljub Papagenovim malenkostnim spodrsljajem ostaneta v molčanju trdna.

Sedma slika

[uredi | uredi kodo]

Črnec napade spečo Pamino in si jo hoče prilastiti, toda reši jo njena mati, kraljica noči, ki zahteva od nje, naj Sarastra usmrti. Ko ostane zgrožena Pamina sama, se ponovno prikaže črnec in ji grozi, da bo izdal vse, kar je slišal, če ne bo njegova. Tokrat nastopi kot rešitelj Sarastro, ki jo potolaži in pomiri.

Osma slika

[